Roboriders revived

•junij 30, 2009 • Oddaj komentar

Na polici z lego modeli imam sestavljena dva robota iz navadnih lego kock. Imel sem tudi dva robota sestavljena iz bionicle / slizer / roboriders delov. Naenkrat sta mi postala brezvezna, zato sem se odločil da bom vse skupaj poskušal spraviti v originalno formo. Namreč, bal sem se da sem porazgubil večino delov in da “revival” ne bo uspešen. Ampak kljub strahu mi je uspelo karseda originalno poustvariti figure. Slike so slikane z mobitelom. Sue me.

Najprej je prišel na vrsto Onua Nuva (druga generacija Bionicl-ov)
Kot model je precej zanimiv, moti me edino zelo štrleča glava, in njegovo orožje – gosenice. Še nikoli nisem videl gosenic uporabljenih za orožje.

Sledil je Onua (prva generacija Bionicl-ov)
Model mi je nadcarski, jason-like maska, dolgi kremplji… Bil je prvi Bionicle ki sm ga kupil.

Rahkshi Vorahk je bil tretji. Dobil sem ga za darilo. Nevem kako vezo ima z Bionicli, nehal sem jih spremljati.
Na živce mi je šla vsa ta franšiza, vsake pol leta novi modeli, nove “maske” za zbiranje. Jebeš to.

Slizer (Throwbot) Jungle (Amazon?) je bil naslednji. Pri temu modelu manjka “antena” zadaj pri nogi in katana, ki jo je uporabljal kot orožje.

Lava Roborider je potem bil prvi roborider, ki sem ga pričel sestavljati. Je po mojem mnenju najlažji za sestavit, saj nima veliko gibljivih delov, gumic in podobnih stvari, kot ostali modeli. Po izgledu je pa zmagovalen. Kupil sem ga pred kakšnimi petimi, šestimi leti v Duty Free Shopu na Vič-u. Z nizozemskimi kronami.

Frost Roborider je bil naslednji. Je največji med roboriderji. Poleg nastavljive lege, nima kakšnih drugih posebnosti. Tega mi je šenkal oče, enkrat v Nemčiji.

Dust Roborider je sledil kmalu zatem. Sprva sem mislil da je ta roborider beden, ampak ko sem ugotovil kako deluje njegovo orožje, sem ga kaj kmalu vzljubil. Dobil sem ga kot darilo od tete in bratranca.

Power Roborider je bil zadnji roborider ki sem ga dobil v trajno last. Ne spominjam se kako. Od vseh roboriderjev mi je ta najbolj beden. Ima pa to posebnost da ima “roke” katere se lahko nagibajo (modeli “rok” so isti kot pri slizer modelih) ter, podobno kot frost roborider, nagib.

Zadnji katerega sem sestavil (in prvi katerega sem dobil) je bil Swamp roborider. Ima dve zeleni katani in vzmetenje. Po pravici povedano, niti ne potrebuje kaj drugega. Orožje mu funkcionira podobno kot pri Dust Roboriderju.

Na koncu mi je ostalo še nekaj delov. In spomnil sem se, da lahko sestavim še City Slizerja (Throwbota). Temu se tudi vidi, da mu manjka nekaj delov. V prvi vrsti vizir, ter ena “matica”. Drugače je cel.

All in all, sem zadovoljen s svojim podvigom. Pričakoval sem da bo manjkalo veliko več delov, in da nekaterih stvari sploh ne bom mogel sestaviti. K sreči sem se motil. Dokaze imate v podobah slik.

Bi pa tole objavo uporabil za naslednjo prošnjo:

Če kdo pozna koga, ki poseduje Onyx Roboriderja (onyx je edini roborider, ki ga nisem imel), in ga je pripravljen prodati… Naj mi napiše pod komentar. Zelo mu bom hvaležen.

Update #2

•junij 16, 2009 • Oddaj komentar

Že več kot teden ne jem več po šesti uri zvečer. Morda bo to celo kaj spremenilo, na dolgi rok. Če bom seveda zdržal.

Vsakič, ko zjutraj vstanem, si rečem: “danes bi pa lahko pobraval kolo na črno”. Še vedno je zelene barve.

Pri Facebook pokru sem spet nazaj na 400.000 $ virtualnih čipov. Upam da bo tako tudi ostalo.

Pospešeno iščem tudi kakršnokol železno štango. Nucam za “rail”. Za blejdanje, namreč.

All in all, ni se kaj veliko spremenilo. Zaenkrat živim življenje, kot ga tudi hočem. Morda bi moral biti samo malo bolj samoiniciativen in malo manj len, pa bi bilo še bolje. Morda to pride v naslednjem update-u.

Update #1

•maj 30, 2009 • 1 komentar

Zjutraj vstanem prej kot ponavadi. To bo zaradi neenakomernega bioritma, ki mi že nekaj mesecev nagaja. Grem ven ob pol osmih. Mraz. Pridem nazaj, se odločim napisat nekaj v Blog.

Dolgo že nisem rolal. Mogoče bom danes. Vendar dvomim.

Oseba ženskega spola, ki mi je zelo pri srcu, ima danes rojstnodnevno zabavo. Upam da ji bo všeč moje darilo.

Bomo videli kaj bo nastalo iz tega dneva. Ima potencial.

po jutru se dan pozna.

Rolanje [Day 2]

•maj 23, 2009 • 2 Komentarjev

dan 2

Včeraj sem že mislil it na teniško igrišče, ki se nahaja v bližini naše krajevne osnovne šole, vendar me je slabo vreme kaj kmalu odvrnilo od tega. Danes je bilo pa sončno.

Noge me niso več tako hitro začele boleti, morda bo zato zaradi gladkega asfalta, morda pa sem se že malce navadil na rolerje. Sprva sem se malo vozil gor in dol, preskakoval nek hlod ki je bil na sredi igrišča… Potem sem pa malo vadil vožnjo po eni nogi, vožnjo rikverc… “lunco” sem danes nekajkrat perfektno odfural. V levo mi ne dela težav, v desno se pa moram še malce navaditi. Leva noga še vedno ne ve kam more zavijati :D . Skratka eno uro uvajalnih vaj, bi lahko  rekel temu.

Naslednja “vaja” bo vožnja naprej, potem pa skok za 180 stopinj in vožnja rikverc.

Že vidim kk me bo zmetalo.

No pain, no gain

P.S. Včlanil sem se v MAD Mislinja. O njihovih prihajajočih dogodkih bom pisal tudi na tej strani.

P.P.S Danes so v MC Velenje Zmelkoow. KOPOGLEDAMTONEBOBITENAJRAJŠIUGRIZNUVKOLENO YEAH!

Rolanje [Day 1]

•maj 22, 2009 • 3 Komentarjev

Včeraj, ko sem prispel domov, me je v domači sobi čakal paket iz Grindhouse.eu.
Bili so seveda rolerji, ki sem jih končno naročil. Bi jih že prej, pa me je vedno nekaj držalo nazaj… kaj če to ne bo to… 200€ lahko bolje zapraviš… etc, etc.
No, sedaj ko sem jih končno dobil je pa zgodba dobila svoj epilog. Od sedaj naprej bom prosti čas posvetil rolanju.

Odprem paket, in prva stvar ki mi je padla na misel je bila: kako zavraga mislim js sestavit vse to skupaj?
Kajti rolerji niso bili sestavljeni, ampak so bili RAZSTAVLJENI. kolesa posebej, lagerji posebej, šuhi posebej, frejmi posebej.

No, frejme ni bilo težko inštalirat na buce, ampak pri kolesih sm se pa mal zmedu. Ampak k sm taktično razdelil vse dele, sem potem nekako skapiral kako vse paše skupaj. Tako sem jih lahko sestavil do konca, fuck yeah!

No, in danes sem jih nesel testirat. Že prvi dan mi je uspelo na silo strgat trak, ki štrli iz podloge in je (verjetno) namenjen prenašanju rolerjev okoli. No, podlogo sem nesel stari mami, razložil kako pa kaj… sedaj pa upam da bo znala zašit. Če ne pa sam toliko zašit, da bo vsaj zgledalo.

No uglavnem namen tega posta je vsak dan opisat moj progress na rolerjih. Tako bom (če mi bo uspevalo) imel pregled kako dolgo sem potreboval od bedaka do junaka.

DAN 1

Stopil sem na rolerje po približno 4? 5? letih. Poganjat se še znam, zavijam bolj ubogo, ustavljanje mi še tudi povzroča preglavice. Da o “lunici” sploh ne govorimo. Noge so me tudi pričele boleti že po pičlih desetih minutah rolanja.Edina pozitivna stvar je ta, da me ni vrglo na rit. Čeprav sem bil dvakrat kar pošteno blizu.

Morda bom šel še zvečer (sedaj je vroče kot hudič) še poizkusit svojo srečo na teniško igrišče v mislinji. Tam je vsaj bolj gladek asfalt.

prvi dan je vedno težak, pravijo. 

THE PRODIGY – Invaders Must Die

•maj 17, 2009 • Oddaj komentar

TA ALBUM JE TUD KUL

ISIS – Wavering Radiant

•maj 17, 2009 • Oddaj komentar

MEN JE CARSKI

SHOES

•maj 3, 2009 • Oddaj komentar

… #2

•marec 27, 2009 • Oddaj komentar

Preimenovanje bloga

•marec 27, 2009 • 2 Komentarjev

Vsaka sprememba na bolje je dobrodošla. Fraza “js ne morem tk delat” je izpred nekaj let nazaj. Povedal jo je takrat moj soigralec Boštjan Črešnik (a.k.a. Gašper Koruzni), in se mi je vtisnila v spomin kot dober naslov Bloga. Ampak ljudje rastemo. Tako sem zrasel tudi jaz, in ugotovil da potrebuje moj blog novo ime.

Here we stand among the others – precej dobro pove kaj si mislim o današnjem svetu, in ljudeh ki ga sestavljajo. Je tudi del besedila (sicer še ni nikjer offical) od Isis – Hall of the dead.

Tako, bomo videli če je ta sprememba res sprememba na bolje. :)

Later,