Lubela

Novo leto, nov standardni izlet z mojimi bivšimi gimnazijskimi sošolci na bregovih Lubele. Zaradi avta letos nisem planiral kempat na vrhu, ampak zgodilo se je pač kar se je.

Od doma sem krenil okoli šeste ure ter uspud pobral še Rudija. Z skupnimi močmi sva potem našla cesto ki je vodila na vrh hriba. Je bila tud svojega denarja vredna, ja.  Prispeva na vrh, on odnese svoje stvari, js pa sam torbico, ker itak nism mel namena dolgo preživet tam gor. Toliko da pozdravim ljudi, katere nisem vidu že skoraj leto, dve, pa da kako u izi rečemo in potem počasi domov.

Imel sem se precej lepo, ubistvu bi šel že precej zgodaj ampak sem čakal Kuno, da bo poklical k bo nehal s skejtanjem, pa da ga pripelem gor, for old times sake. Med tem čakanjem me pokliče še Tina in vpraša čeb lahk šla zravn mene… itak je sledil “nja nja šleka pac” varjanta sam potem je nekak dobila avto in sva se potem zmenila da pridem po njo do gasilskega doma v Škalah (navzdol po uni cesti je lažje vozit, sem ugotovil). Ker je izgledalo kot da ga že imam nekaj pod kapo, ker pač obračanja na ročno niso nekaj vsakdanjega, je rekla da mi bo raje sledila s svojim avtom do vrha. Jooj ko se spomnem tiste ceste, bog je nima rad.

Na vrhu pa težke debate in polne sklede smeha. Nekateri so pili, sam sem se pa počutil izjemno fajn, kljub temu da nisem nič pil in sem sklenil da bom probal to noč ostati trezen, pa da vidim kako bo. Nekje ob enajsti uri grem zopet nazaj v dolino po Igorja. Nekak nam rata prit na vrh, in potem se družimo. Pojemo, smejemo, pijemo, rajamo, skratka ni da ni (slike bom objavil ko jih dobim). Peljem kuniča nazaj v Velenkovac, in ko pridem nazaj je folk že skor zaspal. Uspelo mi je še malo blebetati, spravljat folk v smeh z raznimi enovrstičnicami in namigovanjem na SEKS, ampak tud js se enkrat izpraznem.

Ob ognju je bilo toplo, vendar sem se zavedal da ne bo večno gorel. Še hvalabogu da mi je Lucija posodila svoje fenci zokne, ker js legenda sem prišel samo v natikačih. Nekje uzamem spalno vrečo, ki sem jo bil potem itak primoran vrnit nazaj, ker nočem biti hinavec, ker verjamem v karmo . K sreči je bil Polak tud pozitivno karmatsko razpoložen, in mi je zato šenkal svojo dekno. Potem mi je nekako ratalo zaspat, kljub temu da so nekateri vadli sezonsko žaganje drvi.

Pa tud nisem spal dolgo. Zjutraj, ko so še vsi spali sem se lotil pospravljanja “tabora”. Ker sem se pač počutil dolžen dat neki nazaj folku, ker pač nisem nič prispeval (drugače je bilo baje 8€ za dat). Kmalu po tem je vstal še Rudolf in provoščila sva si romantičen zajtrk, čips in fanto. Ko je pa vstal še Plešnik, pa ni minilo veliko časa ko je bil cel tabor na nogah. Ura je bila pol šest. Itak sem bil js kriv, da folk ni mogu spat. Ne zamerim. Sledilo je iskanje kave ki sem jo izgleda po nenatančnem pregledu vsebine črnih vrečk vrgel v smeti. Happens. Po kavi smo pričakovali “tipčke”, ki so se včeraj popoldan najavili da bodo prišli kosit. Ko so prišli in oznanili da bi bilo dobro da ob devetih odstranimo jeklene konjičke iz trave, da bodo oni lahko kosili. Malo smo se še pogovarjali o tem in onem, smejali Polakovim prehrambenim navadam, ter se počasi odpravljali. Bil je ekstremo super izlet, in velik plus je bil ta, da me zjutraj ni bolela glava. Ratalo mi je.

~ od vovk na julij 6, 2008.