Late night modrovanje in druge neumnosti

Ura je tri ponoči. Ležim v postelji z laptopom v naročju. V ozadju se iz primarnega računalnika razlegajo ritmi skupine GYBE. (Če ne veste kaj to pomeni, zgooglajte.) Zdej vem kako se počuti Carrie. (Nisem fan SITC, še najmanj.)

In že pospešeno razmišljam, kaj mi bo prinesel jutrišnji dan. Danes sem od zadanih stvari naredil malce več kot polovico, jutri so na vrsti novi cilji.

Samoiniciativo si bom popravil slejkoprej ko bo to možno. Že zdaj sem naredil veliko, ker si napišem na listek papirja stvari ki bi jih naj naredil naslednji dan, ter si jih zalepim na monitor. Tako ne morem spregledati in malodane pozabiti kaj se v dnevu pričakuje od mene. Ampak še vedno sem len.

Ampak se bom boril proti lenobi!
ali pa ne.

Z Aljažem sva se zmenila da mi bo zvaril skupaj rejlo, ki jo bom potem lahko uporabil za blejdanje na various mestih.
Danes sem šel pogledat parkirišče za tovornjake pred hišo. Še nikoli ni bilo tako polno (kriza je, kriza). Verjetno se tam ne bo dalo veliko postoriti, ker je asfalt sfukan zaradi pluženja in tovornjakov in tega sranja. Morda se bo dalo kaj narediti na parkirnem prostoru za invalide, sam bo treba najprej pomest kamenčke in ostalo nesnago. Če ne bom pa migriral na tenis igrišče v Mislinji.

Čas je že da bi začel malo migat

Vsak dan tudi poskušam kaj pametnega napisat/narisat v mojo DIY knjigico. Ko bo polna, jo bom shranil za 50 let, in nekoč pokazal vnukom, češ, kakšen je bil vaš dedi.

Uživati moramo v malih stvareh, in biti veseli da smo opravili zadane cilje (ne glede na to kako težki so) in biti veseli kadar jih opravimo. In pri tem poskusimo biti čimmanj polovičarski.

Težke nauke imam danes.

Se vidimo.

Ajd

~ od vovk na september 9, 2009.