Deconstructin’ & Reconstructin’

Že nekaj časa nazaj (16 Julija, natančneje) mi je prišlo na misel da bi malo posodobil mojo Lego floto, ki je do takrat vsebovala 2 robota, in 2 malo manjši prevozni sredstvi. Zato sem se spravil razstavit in ponovno sestavit robota. Robote nisem od nekdaj sestavljal. Glavni razlog, oziroma inspiracija je bil tale robot, iz kolekcije Spyrius. Vedno sem ga želel imeti. Ma sej… Nikoli ni prepozno, na bricklink imajo še vedno popolne komplete le-tega. Edino kar mi manjka je, točno tako, denar.

Ker sem želel da bo tokrat malo drugače, sem se odločil posneti z kamero od kompaktnega fotoaparata. Tako da na HD kar pozabite.
Aja, pa slike so v thumbnailih, zaradi lažjega nalaganja. Klik na sliko jo odpre v originalni velikosti.

Gremo!

originalni robot, ki čaka da bo razstavljen.

Dve vozili manjšega formata

Še tretji robot, ki je bil sestavljen naknadno.

Detajli večjega robota.

Detajli manjšega robota

Mini Vesoljska Ladja

Mini vozilo
Najprej sem seveda razstavil najmanjši stvari. Vozilo in vesoljsko ladjo.

Nato sem pa začel razstavljati manjšega robota

Odstranjene roke

Odstranjen zgornji del

Robot no more.

Na koncu je vse izgledalo takole:

Sledil je finalni del dekonstrukcije, tavelik robot

“nima ne rok, ne glave!”

Roka.

Osamelec

Spodnji del

Komandni del razkrit

Kaos

Ko so bili vsi deli na kupu, sem pa lahko začel z gradnjo novega, izboljšanega robota.

Na koncu tega videa sem se gladko zlagal. Vnema je bila tako velika da sem pozabil posnet še en del nekje na sredini. Sem pa zato slikal.

Sestavljanje novega komandnega dela

Strelca, za nujne posege

Slikana od zgoraj

Informacijsko-komunikacijsko nadstropje

Improviziran monitor iz svetlečih SPAR nalepk

“kje so rokeeee?”

Zaradi recesije je zaklad bolj ubog

Ko mi je že zmanjkalo panelov, sem se znašel takole

Zgornji del

Skoraj že končan robot. Na koncu sem še moral dodati orožja na rokah, ter preoblikovati glavo.

Sledil je še zadnji video, preden je robot odromal na njegovo stalno pozicijo, omaro.

tk daa...

Update #3

Tista, da ne jem več po šesti uri zvečer, je kaj hitro padla v vodo. Niti tehtam se ne več. Ubistvu mi je vseeno.

Zdej že dva dni zapored blejdam po uro pa pol na velenjskem skejtparku. Danes mi je uspel mizou, čeprav malce sketchy, pa dobr.

Kot ste predvidevali, je kolo še vedno zelene barve. Barvo sedaj uporabljam bolj za stencile, kot pa karkoli drugega.

Facebook poker je šel v maloro, ne igram ga več, niti ga nočem več videt.

Zrihtal sem si Viso Electron. Sedaj lahko kupujem preko interneta via PayPal. Moj prvi purchase je bil mesečni subscription na last.fm.

Dobil sem Onyx Roboriderja. Preko slovenskega foruma ljubiteljev lego kock. Zdaj pa iščem Creator Mini Robots.

Na kanalu A zopet vrtijo oddajo Odklop. Malce nostalgije nikoli ni škodilo.

ISIS pridejo v slovenijo novembra. Jokat sem se začel.

Bil sem na ŠklabFestu, bilo mi je fajn, spoznal sem nekaj novih ljudi. In tudi ovinkasto cesto.

Ko je že govora o cesti, namesto Renaulta Clio vozim sedaj Subaru Imprezo. Ne, ni rally izvedenka, ampak je karavan. 1600 cicimicijev.

Ko je že govora o Cliu, ga kdo kupi? 400€.

Lynch je moj nov najljubši režiser. Izpodrinil je Kubricka.

Lučke iz lidla (tiste za 2,39€) so najboljše lučke.

Imam že 59 praznih plastenk Multi Sole. Nevem kaj mi bodo, ampak za nekaj bodo že.

Digsby je zamenjal Pidgina. Hvala Luka.

- – Več naslednjič – -

Roboriders revived

Na polici z lego modeli imam sestavljena dva robota iz navadnih lego kock. Imel sem tudi dva robota sestavljena iz bionicle / slizer / roboriders delov. Naenkrat sta mi postala brezvezna, zato sem se odločil da bom vse skupaj poskušal spraviti v originalno formo. Namreč, bal sem se da sem porazgubil večino delov in da “revival” ne bo uspešen. Ampak kljub strahu mi je uspelo karseda originalno poustvariti figure. Slike so slikane z mobitelom. Sue me.

Najprej je prišel na vrsto Onua Nuva (druga generacija Bionicl-ov)
Kot model je precej zanimiv, moti me edino zelo štrleča glava, in njegovo orožje – gosenice. Še nikoli nisem videl gosenic uporabljenih za orožje.

Sledil je Onua (prva generacija Bionicl-ov)
Model mi je nadcarski, jason-like maska, dolgi kremplji… Bil je prvi Bionicle ki sm ga kupil.

Rahkshi Vorahk je bil tretji. Dobil sem ga za darilo. Nevem kako vezo ima z Bionicli, nehal sem jih spremljati.
Na živce mi je šla vsa ta franšiza, vsake pol leta novi modeli, nove “maske” za zbiranje. Jebeš to.

Slizer (Throwbot) Jungle (Amazon?) je bil naslednji. Pri temu modelu manjka “antena” zadaj pri nogi in katana, ki jo je uporabljal kot orožje.

Lava Roborider je potem bil prvi roborider, ki sem ga pričel sestavljati. Je po mojem mnenju najlažji za sestavit, saj nima veliko gibljivih delov, gumic in podobnih stvari, kot ostali modeli. Po izgledu je pa zmagovalen. Kupil sem ga pred kakšnimi petimi, šestimi leti v Duty Free Shopu na Vič-u. Z nizozemskimi kronami.

Frost Roborider je bil naslednji. Je največji med roboriderji. Poleg nastavljive lege, nima kakšnih drugih posebnosti. Tega mi je šenkal oče, enkrat v Nemčiji.

Dust Roborider je sledil kmalu zatem. Sprva sem mislil da je ta roborider beden, ampak ko sem ugotovil kako deluje njegovo orožje, sem ga kaj kmalu vzljubil. Dobil sem ga kot darilo od tete in bratranca.

Power Roborider je bil zadnji roborider ki sem ga dobil v trajno last. Ne spominjam se kako. Od vseh roboriderjev mi je ta najbolj beden. Ima pa to posebnost da ima “roke” katere se lahko nagibajo (modeli “rok” so isti kot pri slizer modelih) ter, podobno kot frost roborider, nagib.

Zadnji katerega sem sestavil (in prvi katerega sem dobil) je bil Swamp roborider. Ima dve zeleni katani in vzmetenje. Po pravici povedano, niti ne potrebuje kaj drugega. Orožje mu funkcionira podobno kot pri Dust Roboriderju.

Na koncu mi je ostalo še nekaj delov. In spomnil sem se, da lahko sestavim še City Slizerja (Throwbota). Temu se tudi vidi, da mu manjka nekaj delov. V prvi vrsti vizir, ter ena “matica”. Drugače je cel.

All in all, sem zadovoljen s svojim podvigom. Pričakoval sem da bo manjkalo veliko več delov, in da nekaterih stvari sploh ne bom mogel sestaviti. K sreči sem se motil. Dokaze imate v podobah slik.

Bi pa tole objavo uporabil za naslednjo prošnjo:

Če kdo pozna koga, ki poseduje Onyx Roboriderja (onyx je edini roborider, ki ga nisem imel), in ga je pripravljen prodati… Naj mi napiše pod komentar. Zelo mu bom hvaležen.

Update #2

Že več kot teden ne jem več po šesti uri zvečer. Morda bo to celo kaj spremenilo, na dolgi rok. Če bom seveda zdržal.

Vsakič, ko zjutraj vstanem, si rečem: “danes bi pa lahko pobraval kolo na črno”. Še vedno je zelene barve.

Pri Facebook pokru sem spet nazaj na 400.000 $ virtualnih čipov. Upam da bo tako tudi ostalo.

Pospešeno iščem tudi kakršnokol železno štango. Nucam za “rail”. Za blejdanje, namreč.

All in all, ni se kaj veliko spremenilo. Zaenkrat živim življenje, kot ga tudi hočem. Morda bi moral biti samo malo bolj samoiniciativen in malo manj len, pa bi bilo še bolje. Morda to pride v naslednjem update-u.

Update #1

Zjutraj vstanem prej kot ponavadi. To bo zaradi neenakomernega bioritma, ki mi že nekaj mesecev nagaja. Grem ven ob pol osmih. Mraz. Pridem nazaj, se odločim napisat nekaj v Blog.

Dolgo že nisem rolal. Mogoče bom danes. Vendar dvomim.

Oseba ženskega spola, ki mi je zelo pri srcu, ima danes rojstnodnevno zabavo. Upam da ji bo všeč moje darilo.

Bomo videli kaj bo nastalo iz tega dneva. Ima potencial.

po jutru se dan pozna.

Rolanje [Day 2]

dan 2

Včeraj sem že mislil it na teniško igrišče, ki se nahaja v bližini naše krajevne osnovne šole, vendar me je slabo vreme kaj kmalu odvrnilo od tega. Danes je bilo pa sončno.

Noge me niso več tako hitro začele boleti, morda bo zato zaradi gladkega asfalta, morda pa sem se že malce navadil na rolerje. Sprva sem se malo vozil gor in dol, preskakoval nek hlod ki je bil na sredi igrišča… Potem sem pa malo vadil vožnjo po eni nogi, vožnjo rikverc… “lunco” sem danes nekajkrat perfektno odfural. V levo mi ne dela težav, v desno se pa moram še malce navaditi. Leva noga še vedno ne ve kam more zavijati . Skratka eno uro uvajalnih vaj, bi lahko  rekel temu.

Naslednja “vaja” bo vožnja naprej, potem pa skok za 180 stopinj in vožnja rikverc.

Že vidim kk me bo zmetalo.

No pain, no gain

P.S. Včlanil sem se v MAD Mislinja. O njihovih prihajajočih dogodkih bom pisal tudi na tej strani.

P.P.S Danes so v MC Velenje Zmelkoow. KOPOGLEDAMTONEBOBITENAJRAJŠIUGRIZNUVKOLENO YEAH!

Rolanje [Day 1]

Včeraj, ko sem prispel domov, me je v domači sobi čakal paket iz Grindhouse.eu.
Bili so seveda rolerji, ki sem jih končno naročil. Bi jih že prej, pa me je vedno nekaj držalo nazaj… kaj če to ne bo to… 200€ lahko bolje zapraviš… etc, etc.
No, sedaj ko sem jih končno dobil je pa zgodba dobila svoj epilog. Od sedaj naprej bom prosti čas posvetil rolanju.

Odprem paket, in prva stvar ki mi je padla na misel je bila: kako zavraga mislim js sestavit vse to skupaj?
Kajti rolerji niso bili sestavljeni, ampak so bili RAZSTAVLJENI. kolesa posebej, lagerji posebej, šuhi posebej, frejmi posebej.

No, frejme ni bilo težko inštalirat na buce, ampak pri kolesih sm se pa mal zmedu. Ampak k sm taktično razdelil vse dele, sem potem nekako skapiral kako vse paše skupaj. Tako sem jih lahko sestavil do konca, fuck yeah!

No, in danes sem jih nesel testirat. Že prvi dan mi je uspelo na silo strgat trak, ki štrli iz podloge in je (verjetno) namenjen prenašanju rolerjev okoli. No, podlogo sem nesel stari mami, razložil kako pa kaj… sedaj pa upam da bo znala zašit. Če ne pa sam toliko zašit, da bo vsaj zgledalo.

No uglavnem namen tega posta je vsak dan opisat moj progress na rolerjih. Tako bom (če mi bo uspevalo) imel pregled kako dolgo sem potreboval od bedaka do junaka.

DAN 1

Stopil sem na rolerje po približno 4? 5? letih. Poganjat se še znam, zavijam bolj ubogo, ustavljanje mi še tudi povzroča preglavice. Da o “lunici” sploh ne govorimo. Noge so me tudi pričele boleti že po pičlih desetih minutah rolanja.Edina pozitivna stvar je ta, da me ni vrglo na rit. Čeprav sem bil dvakrat kar pošteno blizu.

Morda bom šel še zvečer (sedaj je vroče kot hudič) še poizkusit svojo srečo na teniško igrišče v mislinji. Tam je vsaj bolj gladek asfalt.

prvi dan je vedno težak, pravijo. 

THE PRODIGY – Invaders Must Die

TA ALBUM JE TUD KUL

ISIS – Wavering Radiant

MEN JE CARSKI

SHOES